Sodišče v RS je potnikoma slovenske letalske družbe, ki sta pred časom potovala v Egipt, prisodilo odškodnino zaradi zamude leta. Letalska družba mora vsakemu plačati po 400,00 EUR in jima povrniti stroške postopka. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da sta potnika upravičena do odškodnine kljub temu, da je šlo za tehnično napako na letalu, ki je letalska družba ni mogla pričakovati in navkljub dejstvu, da sta imela potnika v času čakanja na let zagotovljeno tako prehrano, kot prenočišče. Upravičena sta namreč do pavšalne odškodnine za škodo, ki jo predstavlja zamuda časa, če pride do zamude leta, ki traja tri ure ali več.
Uredba ES št. 261/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11.2.2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov, med drugim določa obveznost letalskega ponudnika, da v primeru odpovedi leta potniku povrne določen denarni znesek.¹ Ta uredba se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske Unije, neglede na morebitne drugače nacionalne predpise posameznih držav članic.² Pri tem pa se pravila Uredbe uporabljajo za razmerja med potniki in letalskim prevoznikom, kadar potnik vzleta z letališča v EU ali pa vzleta iz letališča izven EU in je namenjen v državo članico EU ter ima letalski ponudnik sedež v EU, npr. ko potnik leti iz Moskve v Ljubljano s slovenskim letalskim prevoznikom. V primeru, ko pa potnik leti iz letališča izven EU in je prevoznik iz tretje države, pa se pravil Uredbe ne more uporabiti in potnik do odškodnine v primeru zamude ni upravičen, npr. v primeru leta iz Egipta v Ljubljano z letalskim prevoznikom, ki nima sedeža znotraj EU.
Po stališču sodišča EU je potrebno pravila o plačilu odškodnine v primerih odpovedi leta razlagati tudi na način, da so potniki upravičeni do odškodnine tudi v primerih zamude letov, ki so primerljive z odpovedjo leta. Kot take je sodišče opredelilo zamude leta, ki trajajo tri ure ali več. Namen te odškodnine je nadomestiti škodo, ki jo za potnike, ki doživijo zamudo, predstavlja izguba časa, ki se glede na njegovo nepovrnljivost lahko nadomesti le z odškodnino. Pavšalno določena odškodnina v Uredbi omogoča nadomestilo za izgubo časa potnikov, ne da bi ti morali dokazati, da jim je dejansko nastala škoda. Izguba časa je nepovratna, objektivna in se zlahka izračuna, zato je pavšalno določena odškodnina, ki jo mora letalski prevoznik izplačati vsem potnikom, ki so utrpeli zamudo, sorazmeren in ustrezen ukrep zakonodajalca EU.³
Zgoraj navedeno pomeni, da oškodovanim potnikom ni potrebno zatrjevati, da so zaradi zamude utrpeli škodo in jo posebej izkazati, ampak je dovolj, da navedejo s kolikšno zamudo so prispeli v svoj namembni kraj ter oddaljenost namembnega kraja od vzletnega letališča. Pri tem se letalski prevoznik ne more sklicevati, da nekatere nacionalne zakonodaje izgube časa same po sebi izrecno ne priznavajo kot pravno priznane škode, saj takšno škodo pravno priznava zakonodaja in sodna praksa EU. Nacionalna pravila o odškodninski odgovornosti bi se uporabila zgolj v primeru, če bi potnik poleg odškodnine, ki mu gre na podlagi Uredbe, zahteval višji znesek (dodatno odškodnino), za kar pa bi moral dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti.4
Potnik je tako v primeru 3 ali več urne zamude leta upravičen do odškodnine v višini 250,00 EUR za lete do vključno 1500 kilometrov, v višini 400,00 EUR za vse lete znotraj EU nad 1500 kilometrov in za lete v države, ki niso v EU, z oddaljenostjo med 1500 in 3500 kilometri, ter v višini 600,00 EUR za lete, nad 35000 kilometri.5
Letalskega prevoznika pa se lahko opraviči plačila odškodnine zaradi zamude leta le, če ta izkaže da so bile za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.6
Takšne izredne razmere nastanejo na primer v primerih politične nestabilnosti, vremenskih pogojev, ki onemogočajo let, zaradi tveganj povezanih z varovanjem, zaradi nepredvidenih pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo varnost leta, in stavk, ki prizadenejo delovanje letalskega prevoznika. Med takšne izredne razmere bi večina letalskih prevoznikov želela uvrstiti tudi morebitne tehnične okvare na letalu, zaradi katerih postane letalo za določen čas nevozno. V zvezi s takimi tehničnimi okvarami, ki lahko predstavljajo izredne razmere, je sodišče EU pojasnilo, da je lahko letalski prevoznik oproščen plačila odškodnine zaradi zamude leta le takšne okvare, ki niso neločljivo povezane z običajnim opravljanjem dejavnosti letalskega prevoznika in ki zaradi značilnosti ali izvora niso opazne pri dejanskem nadzoru.
Tehnične napake, ki se odkrijejo pri vzdrževanju letala ali ki nastanejo zaradi pomanjkanja vzdrževanja, ne morejo predstavljati izrednih razmer. Zgolj če so tehnične napake posledica skrite serijske napake, sabotaže ali terorističnega delovanja, jih lahko opredelimo kot izredne razmere. Tehnična napaka, do katere pride zaradi predčasne odpovedi nekega dela in ob rednem vzdrževanju letala, je v svojem bistvu še vedno neločljivo povezana z normalnim delovanjem letala in je zato ni mogoče šteti kot izredno okoliščino. Torej, okvare komponente, ki nima omejene dobe trajanja in se pokaže šele pred vzletom, ni mogoče šteti kot izredne okoliščine, če ni povezana z nekimi zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na varnost in stabilnost letala.7
Prav tako izrednih okoliščin po stališču sodišča EU ne predstavljajo nesreče, ki se zgodijo na letališču in povzročijo poškodbe na letalu, če so povezane z običajnim delovanjem letališča in s tem letalskega prevoznika in niso popolnoma nepredvidljive.
Letalski prevoznik je bil dolžan izplačati odškodnino zaradi zamude leta v primeru, ko se je na letališču, vozilo z pomičnimi stopnicami zaletelo v krilo letala in je bilo potrebno daljše popravilo.8
Letalski prevoznik je tako v primeru, ko njegovi potniki prispejo v namembno letališče z zamudo, dolžan izplačati ''odškodnino'' za čakanje daljše od 3 ur, če leti iz letališča v EU ali se vrača na letališče v EU in ima prevoznik sedež v EU. Zamuda pa ne pomeni zgolj čakanja na letališču pred vzletom ampak lahko nastane tudi med letom samim. Zato je sodišče EU zamudo opredelilo kot dejstvo, da potnik prispe v namembno letališče 3 ali več ur po predvidenem času prihoda, kot ga je objavil prevoznik pred poletom. Zaradi tega lahko zamuda nastane že pred vzletom letala iz odhodnega letališča, med letom v zraku ali tudi med povezovalnim letom.9
________________________________
1 Alineja c 1. točke 5. člena Uredbe.
2 Primerjaj z določbo 249. člena Pogodbe o evropski skupnosti (PES) in 1. člen Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (ZOSRL).
3 Povzeto po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Kranju z opr. št. P 253/2014 z dne 21.9.2016 (točka 11.), podobno tudi v V. Kranjc: obveznosti letalskega prevoznika ob kršitvah pri prevozu potnikov, PiD, št. 6-7/2015, str. 1417.
4 Povzeto po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Kranju z opr. št. P 253/2014 z dne 21.9.2016 (točka 11.), podobno tudi v V. Kranjc: obveznosti letalskega prevoznika ob kršitvah pri prevozu potnikov, PiD, št. 6-7/2015, str. 1417.
5 Povzeto po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Kranju z opr. št. P 253/2014 z dne 21.9.2016 (točki 9. in 10.), podobno tudi v V. Kranjc: obveznosti letalskega prevoznika ob kršitvah pri prevozu potnikov, PiD, št. 6- 7/2015, str. 1417.
6 3. odstavek 5. člena Uredbe.
7 Povzeto po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Kranju z opr. št. P 253/2014 z dne 21.9.2016 (v točkah 13. do 19.).
8 Glej v V. Kranjc: obveznosti letalskega prevoznika ob kršitvah pri prevozu potnikov, PiD, št. 6-7/2015, str. 1417.
9 Glej v V. Kranjc: obveznosti letalskega prevoznika ob kršitvah pri prevozu potnikov, PiD, št. 6-7/2015, str. 1417.