Podobno kot na področju družinskega prava, tudi dednopravni odnosi velikokrat terjajo pravno svetovanje, kasneje pa tudi zastopanje v raznih pravdah, ki iz dednopravnega razmerja nastanejo.
Po smrti zapustnika se nemalokrat razvijejo spori med dediči, ki se čutijo prikrajšani v premoženju, ki ga pridobijo po pokojnem. V zapuščinskem postopku je v takih primerih zastopanje po odvetniku potrebno za pravočasno izpodbijanje nekaterih zapustnikovih dejanj, na primer veljavnosti njegove oporoke, kot tudi za zavarovanje dednih pravic dedičev. V primeru spora sodišče napoti dediče na pravdo, v kateri odvetnikovo zastopanje potrebujejo za uspešno uveljavitev tožbenega zahtevka nasproti drugim dedičem.
Primer: Zapustnik na računalnik napiše oporoko in jo lastnoročno podpiše. Tako oporoko najde zapuščinsko sodišče ob odpiranju sefa, odprtega na njegovo ime. V oporoki zapusti vse svoje premoženje enemu dediču, trije ostali zakoniti dediči pa menijo, da oporoke ni napisal sam in se hkrati ob njeni vsebini počutijo oškodovani. V zapuščinskem postopku trdijo, da oporoka ni veljavna, sodišče pa jih napoti na pravdo za uveljavljanje neveljavnosti oporoke. V pravdi uveljavljajo zahtevek na ugotovitev, da je oporoka neveljavna, posledično pa jim zapuščinsko sodišče prizna vse pravice kot zakonitim dedičem.